Maksimalna tehnična prenosna zmogljivost je zmogljivost, ki je fizično na razpolago za prenos zemeljskega plina v obravnavani vstopni ali izstopni točki. Pri določanju maksimalne tehnične zmogljivosti za obravnavano točko je potrebno upoštevati tehnične zmogljivosti vseh v prenos vključenih komponent plinovodnega sistema, konfiguracijo in obratovalne karakteristike plinovodnega sistema kot celote ter njegove obratovalne robne pogoje.
Pri analizah prenosnih zmogljivosti plinovodnega sistema med komponentami plinovodnega sistema poleg prenosnih plinovodov in armatur posebej obravnavamo merilno-regulacijske postaje in kompresorske postaje.
Tehnične zmogljivosti merilno-regulacijskih postaj so določene na osnovi karakteristik uporabljenih pretočno-tlačnih regulatorjev, merilne opreme, armatur, cevovodov, toplotnih menjalnikov, filtrov, separatorjev in instalirane toplotne moči grelnikov.
Tehnične zmogljivosti kompresorskih postaj pa so odvisne predvsem od pretočno-tlačnih karakteristik kompresorjev plina ter od obratovalnih karakteristik in moči pogonskih plinskih turbin. Pri obravnavi kompresorskih postaj je potrebno posebej upoštevati tudi njihova razpoložljiva obratovalna področja in zagotoviti obratovanje kompresorskih enot v področju stabilnega obratovanja.
Z dinamično simulacijo transporta zemeljskega plina plinovodni sistem matematično popišemo z nelinearnimi parcialnimi diferencialnimi enačbami. Ker je plinovodno omrežje sistem, za katerega je značilno, da ima več vstopnih in mnogo izstopnih točk, je matematično reševanje takega sistema zahtevno. Zato si v te namene pomagamo z namenskimi računalniškimi programskimi paketi, ki efektivno poiščejo numerične rešitve sistema enačb.
V Plinovodih d.o.o. za analize prenosnih zmogljivosti uporabljamo programska paketa Pipeline Studio (Energy Solutions) in Simone (LIWACOM). S pomočjo teh orodij opravljamo tudi analize v okviru nadgradenj plinovodnega omrežja, preračune za pripravo del na plinovodih ter analiziramo obratovalna stanja in prehodne pojave pri prenosu zemeljskega plina.
Zgoraj omenjena programska paketa imata za potrebe izvajanja pretočno-tlačnih simulacij vgrajene pretočne enačbe kot je kontinuitetna enačba, momentna enačba itd. Pri simulacijah se uporabljajo tudi enačbe stanja realnega plina, enačbe lastnosti plina, upoštevata se specifična toplota in Joule-Thompsonov efekt. Omogočeno je tudi izvajanje analiz kvalitete plina (sestava plina) v plinovodnem sistemu, tako geografsko kot časovno.
Model plinovodnega sistema je uporabljen tudi za dinamično simulacijo plinovodnega sistema v realnem času s programskim paketom OLS (On-Line Modeling System), ki v dispečerskem centru stalno teče v navezavi na podatke is procesnega sistema SCADA. Poleg uporabnih rezultatov simulacije v realnem času lahko sistem OLS iz obstoječega stanja plinovodnega sistema napove njegovo prihodnje obnašanje v odvisnosti od napovedane porazdelitve porabe in nominiranih prenosov zemeljskega plina ter alarmira obratovalno osebje v primeru zaznave nenormalnih obratovalnih stanj.
