Operater prenosnega sistema plina (v nadaljevanju OPS) izvaja aktivnosti za vzpostavitev slovenskega vodikovodnega sistema, namenjenega prenosu in oskrbi s čistim vodikom. Vodikovodni prenosni sistem bo obratoval popolnoma ločeno in neodvisno od plinskega sistema. Vzporedno obratovanje bo slovenskim odjemalcem omogočilo postopen prehod na vodik, ter možnost dodatne diverzifikacije energentov.
Temelj slovenskega vodikovodnega sistema bo predstavljala vodikovodna hrbtenica, ki bo omogočila močne povezave s prenosnimi vodikovodnimi sistemi sosednjih držav. V naslednjih fazah bodo zgrajeni tudi povezovalni vodikovodi, ki bodo povezovali lokacije odjema in morebitne domače proizvodne kapacitete s hrbtenico.
Vzpostavitev vodikovodne hrbtenice in mejnih točk je ključna za integracijo Slovenije v evropski vodikovodni sistem. S tem bo omogočen uvoz vodika iz sosednjih držav, kar je še posebej pomembno, saj ima Slovenija omejen potencial za lastno proizvodnjo. V začetnih fazah bo država svoje potrebe po vodiku pokrivala predvsem z uvozom. Kasneje se pričakuje tudi rast domače proizvodnje, vendar v omejenem obsegu, ki ne bo zagotavljal popolne samozadostnosti.
OPS načrtuje vzpostavitev mejnih točk z vsemi štirimi sosednjimi državami do leta 2035. S tem bo Slovenija močno integrirana v Evropski prostor in v Evropski vodikovodni sistem. S čezmejnimi povezavami bo Slovenija pridobila dostop do tujih trgov in tujih virov vodika, tako iz Evrope, kot tudi bolj oddaljenih regij, kot je na primer severna Afrika. Prednost dostopa do sosednjih trgov je zagotavljanje stabilnejših in bolj predvidljivih cen vodika, kot posledica diverzifikacije virov vodika in večje konkurence na področju dobave. Z diverzifikacijo oskrbovalnih poti pa se poveča zanesljivost oskrbe, ki je tudi ena od ključnih usmeritev evropskih strateških načrtov, kot je na primer RePowerEU.
Aktivnosti vzpostavitve vodikovodnega prenosnega sistema so v polnem teku tudi v ostalih državah članicah EU, vključno s sosednjimi državami. Poleg vzpostavitve mejnih točk in razvoja nacionalnih hrbtenic so za Slovenijo pomembni tudi drugi vodikovi projekti, ki obsegajo oskrbovalne koridorje, terminale za utekočinjen vodik, oziroma nosilce vodika, kot je na primer amonijak, ter podzemna skladišča vodika.
Slika 1: Načrtovano vodikovodno omrežje v širši okolici Slovenije (z rdečo barvo je označena vodikovodna infrastruktura s pridobljenim PCI statusom, z modro barvo infrastruktura brez PCI statusa, vir: ENTSOG TYNDP2024 (link))
Slika 2: Načrtovano vodikovodno omrežje v ožji okolici Slovenije (z rdečo barvo je označena vodikovodna infrastruktura s pridobljenim PCI statusom, z modro barvo infrastruktura brez PCI statusa, vir: ENTSOG TYNDP2024 (link))
Med infrastrukturnimi projekti, ki potekajo v neposredni bližini Slovenije in so pomembni z vidika oskrbe slovenskih odjemalcev z vodikom in integracije slovenskega prenosnega sistema vodika v Evropsko mrežo koridorjev, ter njihovega povezovanja, velja omeniti naslednje:
• Koridor SouthH2Coridor
• Koridor SEEHyC
• Terminal Krk
SouthH2Corridor je 3.300 km dolg koridor, ki bo povezoval severno Afriko z Nemčijo preko Italije in Avstrije ter omogočal uvoz obnovljivega vodika v Evropo. Vsi projekti, vključeni v ta koridor, imajo status projektov skupnega interesa (PCI) in so vključeni na prvo uradno PCI listo po prenovljeni uredbi TEN-E. Koridor uživa močno politično podporo vseh sodelujočih držav. Koridor poteka v neposredni bližini Slovenije ob meji z Italijo in Avstrijo in predstavlja pomembno transportno pot za oskrbo z vodikom za Evropo, preko katere se bo v prihodnosti lahko oskrbovala tudi Slovenija. OPS si aktivno prizadeva za vzpostavitev mejnih točk tako z Italijo kot z Avstrijo, obenem pa sodeluje z italijanskim OPS pri načrtovanju vodikovodne povezave med Slovenijo in Italijo in s tem s koridorjem SouthH2Corridor.
SEEHyC (South-East European Hydrogen Corridor) bo povezoval jugovzhodno Evropo z Nemčijo. Potekal bo čez Grčijo, Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko, Slovaško, Češko in naprej do Nemčije. Predvidena skupna dolžina koridorja je okoli 3.000 km. Nekateri odseki koridorja so pridobili PCI status in so umeščeni na prvo PCI listo po prenovljeni TEN-E Uredbi, večji del preostalih odsekov pa je v zreli fazi načrtovanja.
V 10-letnem razvojnem načrtu ENTSOG ter v razvojnem načrtu madžarskega OPS je predvidena vodikovodna povezava od slovenske meje do infrastrukture koridorja. S tem bo ob vzpostavitvi mejne točke z Madžarsko tudi Slovenija omogočala dostop do koridorja, ter s tem dostop do virov in trgov jugovzhodne Evrope z možnostjo navezave na vire na bližnjem vzhodu in Ukrajini ob morebitni širitvi koridorja v prihodnosti.
Projekt Green Energy Park KRK predvideva izgradnjo terminala za amonijak na otoku Krku, v neposredni bližini obstoječega terminala za utekočinjen zemeljski plin (LNG). Na terminal bo dobavljen amonijak iz najmanj devetih različnih lokacij iz celega sveta, pri čemer izstopa lokacija projekta Green Energy Park Piauí v Braziliji. Promotor obeh projektov je Green Energy Park (GEP).
Amonijak nastopa v vlogi nosilca vodika, saj je transport vodika v obliki utekočinjenega amonijaka bolj učinkovit kot v primeru utekočinjenega vodika. Ob prevzemu amonijaka na terminal se bo ta pretvoril nazaj v vodik, od koder bo injiciran v hrvaško vodikovodno omrežje. V 10-letnem razvojnem načrtu ENTSOG ter slovenskega in hrvaškega prenosnega sistema je predvidena tudi vodikvodna povezava med Slovenijo in Hrvaško. Ta povezava bo Sloveniji omogočila dostop do vodika iz Terminala Krk in s tem dodatno prispevala k diverzifikaciji oskrbovalnih poti in virov.
Uporabljamo piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in analitiko. Izberite, kako želite nadaljevati.
