Zemeljski plin uporabljamo v parnih kotlih vseh industrijskih panog, v metalurških pečeh, v industriji gradbenega materiala (v proizvodnji cementa, apna, opeke), v lesno-predelovalni industriji za sušenje, v kovinsko-predelovalni industriji za lakirnice, v papirnicah itd.

Zemeljski plin uspešno nadomešča premog in kurilno olje v kotlovnicah za stanovanjska naselja, bolnice, vrtce in šole, trgovske in pisarniške komplekse, obrtne cone itd. Pri klimatskih napravah za hlajenje prostorov lahko zemeljski plin uspešno zamenja dražjo električno energijo.

Zemeljski plin uporabljamo za kuhanje, pripravo tople vode in ogrevanje. Zaradi enostavne in učinkovite regulacije je še posebno uporaben prav v gospodinjstvih. V primerjavi s kurilnim oljem nastaja pri zgorevanju plina manj snovi, škodljivih za okolje.

Soproizvodnja - To je postopek hkratne proizvodnje toplote in elektrike. V kombiniranih plinsko-parnih napravah predstavlja tak način uporabe zemeljskega plina najučinkovitejšo izrabo energetskega potenciala goriva in s tem finančne prihranke. Sodobna tehnologija omogoča kogeneracijo tako pri majhnih energetskih porabnikih kot v največjih industrijskih kompleksih.

Elektrarne - Zaradi nižjih naložbenih stroškov na instalirano moč in zaradi najvišjega izkoristka od vseh elektrarn na fosilna goriva (preko 50 %) je cena elektrike iz plinskih elektrarn ugodna. Ocenjujejo, da bodo v tem desetletju zgradili na plin eno tretjino vseh elektrarn v Evropi in štirideset odstotkov v ZDA.

Zemeljski plin predstavlja glavno surovino za izdelavo mnogih snovi, na primer umetnih gnojil in metanola. V Sloveniji izdelujejo iz njega tudi vodikov peroksid.

Zelo počasi, a vse bolj zanesljivo si zemeljski plin utira pot za pogon motornih vozil. Prednosti uporabe zemeljskega plina pred tekočimi gorivi je v cestnem prometu veliko. Resna ovira (ki pa je v nekaterih državah že presežena) je pomanjkanje javnih polnilnic.