Plinifikacija Slovenije se je začela v zgodnjih sedemdesetih letih. Novo odkrita nahajališča zemeljskega plina v Rusiji in v Alžiriji ter naraščajoče potrebe po energiji ob gospodarskem razcvetu Evrope so aktualizirale zemeljski plin kot ekonomičen in praktičen vir energije. Z novozgrajenimi plinovodi v Avstriji in Italiji so postala uresničljiva tudi razmišljanja o možnostih dobave zemeljskega plina v Slovenijo, saj Slovenija lastnih zalog plina nima.
Leta 1974 je bilo z namenom realizacije “programa gazifikacije v Sloveniji” ustanovljeno podjetje Petrol Zemeljski plin. Po treh letih intenzivnih priprav se je začela gradnja hrbtenice magistralnega plinovodnega omrežja, ki je bila razdeljena v tri faze:
- Ceršak–Rogatec–Vodice–Ljubljana,
- Vodice–Jesenice,
- Ljubljana–Nova Gorica–Anhovo
Leta 1978 je po novozgrajenem plinovodu stekel transport ruskega zemeljskega plina za Hrvaško, prve kubične metre plina pa sta v Sloveniji začela uporabljati Tovarna lesovine in lepenke Ceršak in Sladkogorska s Sladkega vrha.
Do leta 1980 je bilo zgrajenih 630 km pretežno magistralnih plinovodov, postavljen je bil dispečerski center v Ljubljani ter vzdrževalna centra v Ljubljani in Mariboru.
Plinovodno omrežje se je pozneje še dograjevalo, do konca osemdesetih let sta bila položena tudi magistralni plinovod do Novega mesta in regionalni do Radeč. Danes je v Sloveniji skupna dolžina plinovodnega omrežja, ki se nenehno dograjuje, že preko 1000 km.
Pri gradnji plinovodnega omrežja so bile že od samega začetka upoštevane vse okoljevarstvene zahteve za čim manjše posege in vplive na okolje. Na celotni trasi gradnje se po končanih gradbenih delih vzpostavi prvotno stanje zemljišča, tako da samo značilne označevalne table in merilno-regulacijske postaje na površju zemljišča pričajo, da se pod nespremenjenim površjem vrstijo kilometri plinovodnih cevi.
Leta 1992 je začel zemeljski plin pritekati še iz drugega vira, iz Alžirije, s čimer se je bistveno povečala zanesljivost oskrbe, hkrati pa je bil s tem omogočen razmah uporabe zemeljskega plina tudi v široki potrošnji. Od leta 2001 so se začele dobave zemeljskega plina tudi iz tretjega vira, iz Avstrije. Z letom 2003 se je v Sloveniji začelo postopno odpiranje trga z zemeljskim plinom, tako da danes lahko odjemalci zemeljskega plina prosto izbirajo svojega dobavitelja.
Družbene, politične in gospodarske spremembe v preteklosti so vplivale na več statusnih preoblikovanj podjetja. Od leta 1995 dalje je podjetje delovalo pod imenom Geoplin d.o.o. Ljubljana.
V skladu z določili Energetskega zakona je Geoplin d.o.o. Ljubljana v letu 2004 ustanovil hčerinsko družbo Geoplin plinovodi d.o.o. in ji prenesel v last celotno energetsko infrastrukturo. Družba Geoplin plinovodi d.o.o. je pričela z opravljanjem dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega plinovodnega omrežja s 1.1.2005.
Z namenom uskladitve z evropsko direktivo in pripravo družbe na postopek certificiranja za neodvisnega operaterja prenosnega sistema, se je družba s 1.11.2011 preimenovala v Plinovodi d.o.o.
Državni regulatorni organ, Javna agencija RS za energijo, je dne 11.7.2012 izdal odločbo o certificiranju, s katero je bilo ugotovljeno, da družba Plinovodi d.o.o. kot operater prenosnega sistema izpolnjuje zahteve za neodvisnega operaterja prenosnega sistema.
Dne 25.10.2012 je Vlada Republike Slovenije imenovala družbo Plinovodi d.o.o. za operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina.
V letu 2014 je družba zaključila z izgradnjo vzporednega plinovoda od Ceršaka do Vodic in z nadgradnjo kompresorske postaje v Kidričevem. Tako je družba uspešno zaključila desetletni investicijski cikel, s katerim se je omogočila dodatna povezava osrednje Slovenije z avstrijsko mejo, nemoten prenos zemeljskega plina ne glede na tlačne pogoje v sosednjih prenosnih sistemih in dvosmerni pretok zemeljskega plina na povezavi z Italijo.
Uprava družbe Geoplin d.o.o. Ljubljana je dne 21. 4. 2017 sprejela Delitveni načrt družbe Geoplin d.o.o. Ljubljana za oddelitev z ustanovitvijo nove družbe. Na podlagi delitvenega načrta je skupščina družbe Geoplin d.o.o. Ljubljana dne 25. 5. 2017 sprejela sklep o statusnem preoblikovanju družbe Geoplin d.o.o. Ljubljana, skladno s katerim je bila dne 28. 6. 2017 ustanovljena družba Plinhold, upravljanje plinske infrastrukture, d.o.o. Na novoustanovljeno družbo Plinhold d.o.o. je bilo preneseno premoženje, ki predstavlja kapitalsko naložbo v družbi Plinovodi d.o.o. (v celotnem deležu). Od dne 28. 6. 2017 dalje je tako edini družbenik družbe Plinovodi d.o.o. družba Plinhold d.o.o.
Z 12. 1. 2022 je stopil v veljavo novi Zakon o oskrbi s plini (ZOP), ki razveljavlja EZ-1 v delu, ki ureja zemeljski plin, pri čemer ZOP ne definira več zemeljskega plina, temveč samo plin, kot skupni izraz za pline, ki se prenašajo po sistemu. Skladno z ZOP velja Certifikat operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina kot certifikat za opravljanje dejavnosti operaterja prenosnega sistema plina ter Sklep o imenovanju operaterja prenosnega sistema kot sklep o imenovanju operaterja prenosnega sistema.