Projekt Južni tok, sporočilo družbe Geoplin plinovodi d.o.o.

Družba Geoplin plinovodi d.o.o. ob slavnostnem podpisu ustanovitvenih aktov družbe Južni tok Slovenija ugotavlja, da se s tem dejanjem zaključujejo intenzivne in zelo uspešne pripravljalne aktivnosti družb Geoplin plinovodi d.o.o. in Gazprom OAO vezano na dokončanje študije izvedljivosti in ustanovitev skupne družbe skladno z Medvladnim sporazumom med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske Federacije o sodelovanju pri gradnji in delovanju plinovoda na ozemlju Republike Slovenije. Podpis obeh družbenikov razumemo kot utrditev že sprejetega dvostranskega partnerstva. Plodno in zelo uspešno sodelovanje med družbama je bilo vsebinsko in tehnično zahtevno in je potekalo skladno s postavljenimi načrti in cilji. Ob tem izražamo vse priznanje družbi Gazprom za uspešno koordinacijo in strokovno delo na zahtevnem projektu, ki se bo nadaljevalo s konkretnim načrtovanjem projekta na ozemlju Republike Slovenije. V fazi izdelave je študija izvedljivosti za celotno izvedbo projekta Južni tok, v katerega je vključenih več držav. Študijo izvedljivosti za slovenski odsek projekta, za katero je odgovorna družba Geoplin plinovodi, je bila predana Gazpromu konec lanskega leta. Rezultati kažejo, da sta potek in umestitev plinovoda čez ozemlje Republike Slovenije mogoča. S podpisom ustanovitvenih aktov in vezano na rezultate študije izvedljivosti v družbi Geoplin plinovodi ocenjujemo, da je projekt prešel v najzrelejšo fazo sprejemanja odločitev. Hkrati je obojestransko projekt prepoznan kot projekt širšega pomena, ne le za paleto gospodarskih priložnosti, ki jih v slovenskem prostoru odpira takšen projekt, temveč tudi za še bolj vidno in vplivno vlogo družb Geoplin plinovodi in Gazprom. Nenazadnje bo projekt zaznamoval evropski energetski zemljevid in bo prispeval k sooblikovanju prihodnje energetske politike v smislu zanesljivosti in varnosti dobav ter diverzifikacijo transportnih energetskih poti za Evropo. Toliko bolj tudi zaradi izzivov pred katerimi se nahaja globalna energetska politika zaradi posledic vrste naravnih in družbenih pojavov, ki smo jim priča v zadnjem času. Marjan Eberlinc, predsednik Uprave