Plinifikacija Slovenije se je začela v zgodnjih sedemdesetih letih. Novo odkrita nahajališča zemeljskega plina v Sovjetski zvezi in v Alžiriji ter naraščajoče potrebe po energiji ob gospodarskem razcvetu Evrope so aktualizirale zemeljski plin kot ekonomičen in praktičen vir energije. Z novozgrajenimi plinovodi v Avstriji in Italiji so postala uresničljiva tudi razmišljanja o možnostih dobave zemeljskega plina v Slovenijo, saj Slovenija lastnih zalog plina nima.
Brošura ob 30 letnici skupine Geoplin.
Leta 1974 je bilo z namenom realizacije “programa gazifikacije v Sloveniji” ustanovljeno podjetje Petrol Zemeljski plin. Po treh letih intenzivnih priprav se je začela gradnja hrbtenice magistralnega plinovodnega omrežja, ki je bila razdeljena v tri faze:
- Ceršak–Rogatec–Vodice–Ljubljana,
- Vodice–Jesenice,
- Ljubljana–Nova Gorica–Anhovo
Leta 1978 je po novozgrajenem plinovodu stekel transport ruskega zemeljskega plina za Hrvaško, prve kubične metre plina pa sta v Sloveniji začela uporabljati Tovarna lesovine in lepenke Ceršak in Sladkogorska s Sladkega vrha.
Do leta 1980 je bilo zgrajenih 630 km pretežno magistralnih plinovodov, postavljen je bil dispečerski center v Ljubljani ter vzdrževalna centra v Ljubljani in Mariboru.
Plinovodno omrežje se je pozneje še dograjevalo, do konca osemdesetih let sta bila položena tudi magistralni plinovod do Novega mesta in regionalni do Radeč. Danes je v Sloveniji skupna dolžina plinovodnega omrežja, ki se nenehno dograjuje, že preko 1000 km.
Pri gradnji plinovodnega omrežja so bile že od samega začetka upoštevane vse okoljevarstvene zahteve za čim manjše posege in vplive na okolje. Na celotni trasi gradnje se po končanih gradbenih delih vzpostavi prvotno stanje zemljišča, tako da samo značilne označevalne table in merilno-regulacijske postaje na površju zemljišča pričajo, da se pod nedotaknjenim površjem vrstijo kilometri plinovodnih cevi.
Leta 1992 je začel zemeljski plin pritekati še iz drugega vira, iz Alžirije, s čimer se je bistveno povečala zanesljivost oskrbe, hkrati pa je bil s tem omogočen razmah uporabe zemeljskega plina tudi v široki potrošnji. Od leta 2001 zemeljski plin priteka tudi iz tretjega vira, iz Avstrije.
Družbene, politične in gospodarske spremembe v preteklosti so vplivale na več statusnih preoblikovanj podjetja. Od leta 1995 dalje je podjetje delovalo pod imenom Geoplin d.o.o. Ljubljana.
V skladu z določili Energetskega zakona je Geoplin d.o.o. Ljubljana v letu 2004 ustanovil hčerinsko družbo Geoplin plinovodi d.o.o. in ji prenesel v last celotno energetsko infrastrukturo. Družba Geoplin plinovodi d.o.o. je pričela z opravljanjem dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega plinovodnega omrežja s 1.1.2005.
Z namenom uskladitve z evropsko direktivo in pripravo družbe na postopek certificiranja za neodvisnega prenosnega operaterja, se je družba s 1.11.2011 preimenovala v Plinovodi d.o.o.